Botanični vrt

Botanični vrt se razteza vzdolž Mihanovićeve ulice in je del zagrebške zelene podkve. Razprostira se na okrog 4,7 ha, v njem pa raste deset tisoč rastlinskih vrst iz Hrvaške in vsega sveta. Med njimi tudi nekaj ogroženih vrst. Vrt naravoslovno-matematične fakultete je zasnoval dr. Antun Heinz (1861 - 1919). Prve rastline, so po pripravljalnih delih zasadili l. 1892. Že ob koncu istega leta je vrt zasijal v polnem  sijaju, imel pa je tudi ribnike, umetne hribčke, mostičke in celo umetne votline. Največji del vrta je arboretum v slogu angleškega parka s cvetnim parterjem. Osrednji in zahodni del vrta sta oblikovana v historicističnem slogu, s strogo simetričnimi linijami.
 

Ribnjak

Ob vzhodnem obzidju Kaptola se razteza park Ribnjak. Ime je dobil po škofovskih ribnikih, ki so bili tu vse do 19. stoletja. Takrat so ves prostor spremenili v park po angleškem vzoru s slapovi, eksotičnimi rastlinami in okrasnimi kipi. Park je bil urejen na pobudo škofa Alagovića l. 1829. Ribnjak bi moral postati tudi park skulptur, vendar ta zamisel ni nikoli zaživela. V njemu je tudi kip "Sram" Antuna Augustinčića in spomenik hrvaškemu pesniku Ivanu Goranu Kovačiću. Park se danes razprostira na skoraj 40.000 kvadratnih metrih površine, v njem pa rastejo tudi trideset let stara tisa, star primerek atlantske cedre, več magnolij in ambrovcev. Tudi ulica, ki teče ob vzhodnem robu parka, se imenuje Ribnjak.

Park Maksimir

Park Maksimir je nastal v vzhodnem delu mesta. Ko so ga l. 1797 odprli za javnost, je bilo to prvo javno sprehajališče v tem delu Evrope. Ime je dobil po svojem snovalcu, zagrebškem škofu Maksimilijanu Vrhovcu (1752 - 1827), ki je poleg nadškofa Haulika, najzaslužnejši za ureditev parka. Maksimir stoji na kraju nekdanjega hrastovega gozda. V parku je veliko  spomenikov in objektov v različnih slogih. Do danes so se ohranili Švicarska hiša, razgledni stolp, Vratarjeva koliba, Paviljon odmevov in druge, ohranjenih pa je tudi nekaj kipov. parkovnih skulptura.

Park Opatovina

Šest vrtov, ki so bili del posestva na Kaptolu, je segalo do zahodnega kaptolskega obzidja, po 2. svetovni vojni pa so jih spremenili v javno sprehajališče. Zahodno kaptolsko obzidje je v tem parku lepo vidno. Zgrajeno je iz lomljenca, njegova širina pa je od 65 do 70 cm. V severozahodnem kotu parka stoji najbolj ohranjen kaptolski stolp, t.i. Prišlinov stolp. Ta štirikotni stolp je bil del kaptolskega posestva št. 15. Severno obzidje se od Prišlinovega stolpa razteza do ulice Kaptol. V parku je tudi oder, kjer so poleti gledališke predstave.